Lepanje je postopek, pri katerem gre za najfinejšo obdelavo, posledica česar je zelo kvalitetna površina obdelovanca z zelo majhno hrapavostjo, obenem pa je površinska kristalna zgradba nespremenjena. Obdelujemo lahko praktično vse materiale, kovine in nekovine, vseeno pa obdelava mehkih snovi ni najboljša.

Lepanje je postopek, ki ga spremljajo majhne hitrosti in sile oziroma pritiski rezanja. Za fino obdelavo poskrbijo drobna in nepravilna zrna, ki so porazdeljena v tekočini ali v pasti in so nanesene na nosilec ali kalup, ki skrbi za usmerjenost gibanja. Ta zrna so pomešana z oljem, tako da nastane gosta tekočina ali mehka pasta. Olje poskrbi, da se zrna lepo prilepijo na kalup oziroma obdelovalno površino, obenem pa prepreči premikanje in kotalenje zrn. Ta zrna se torej v prostoru med ploščo za lepanje in obdelovancem spodrsavajo in se kotalijo. Pri tem prihaja do nastanka odrezkov, zrna pa se še dodatno drobijo in manjšajo, zaradi česar je obdelava še bolj fina in natančnejša. Začetna in končna obdelava torej potekata v eni sami fazi, saj se z nadaljevanjem dela površina kontinuirano izboljšuje. Pri izbiri orodja je torej treba biti pozoren na vrsto zrn, ki se nahajajo v pasti, na zrnatost te paste in na vrsto tekočine in njenega deleža v pasti. Na drugi strani, pa je nosilec zrn ali kalup vedno mehkejšega materiala, kot je material obdelovanca. Posledica tega je manjše spodrsavanje in manjša obraba obraba nosilca. Poleg tega pa lahko na rezultat vplivamo tudi s hitrostjo in pritiskom med nosilcem in obdelovancem.

Poleg tega, da je površina fina in ekstremno kvalitetna, je oblika zelo natančna. Pri najfinejšem obdelovanju sledovi obdelave s prostim očesom sploh niso več vidni. Pri trdih materialih pa lahko dobimo celo zrcalno gladko površino.

Ne gre vedno za najbolj ekonomičen način obdelave, vendar pogosto uspešno tekmuje s finim struženjem in brušenjem.